Zakaj sezonska lokalna hrana
Zadnjič smo v trgovskem centru zavili na oddelek s sadjem in zelenjavo. Na misel nam je prišlo, da police novembra in aprila pravzaprav izgledajo skoraj enako. Danes je, zahvaljujoč tehnikam predelave in hranjena živil, skozi celotno leto na voljo skoraj vsa hrana, ne glede na letni čas. Čeprav vemo, da sta sezonska hrana in uravnotežen jedilnik bolj zdrava, na to pogosto pozabimo, ko hitimo z nakupovanjem vsega potrebnega za v lonec.
Včasih so lokalne tržnice ponujale le sadje in zelenjavo, ki je rastla v tistem času. Ljudje so v času, ko hrane niso mogli shraniti v hladilnike
in zamrzovalnike, jedli le hrano, ki je bila sezonsko na voljo. Naše babice in dedki se o tem, kaj je zdrava hrana niso obremenjevali,
kot se ljudje danes. Niso razmišljali kaj bi pojedli in česa ne, saj so bili velikokrat veseli, če so sploh dobili topel obrok. Živeli so povezani z naravo in njenimi cikli, ki nam vsako sezono prinaša obilje vseh potrebnih hranil, ki jih naše telo potrebuje.
Upoštevali so temeljna načela prehranjevanja v določeni sezoni, saj to vpliva na naše telo, ki deluje v ravnovesju z letnim časom:
- Pomlad simbolizira prebujanje, zato je v tem času dobro uživati živila, ki zagotavljajo čiščenje in novo energijo. Dobro se je osredotočiti na listnato zelenjavo in naše krožnike napolniti s špinačo, blitvo, solato, svežim peteršiljem in baziliko.
- V času poletne vročine najbolj prija osvežilna hrana, ki nas hladi. Takšna hrana vsebuje sadje, kot so jagode, jabolka, breskve, hruške in slive ter zelenjavo, kot so bučke, brokoli, cvetača in koruza. Dobrodošle začimbe so poprova meta in koriander.
- Jeseni začnemo naše telo pripravljati na zimo, zato je čas za korenje, krompir, grozdje, fige in jabolka. Za pripravo hrane se bolj pogosto uporablja čebulo, česen, ingver, poper in gorčico.
- Najhladnejša sezona, zima, zahteva energijsko bolj bogato hrano, ki nam bo pomagala ohraniti toploto. Rastline, ki potrebujejo več časa, da zrastejo in dozorijo, bolj grejejo naše telo kot tiste, ki rastejo hitro. Torej je to čas za vse gomoljnice, zelje, redkev, por, ohrovt, repo in oreščke.
Sezonska lokalna hrana je okusnejša in bogatejša s hranili, zato je najbolje, da si ogledate sezonski koledar sadja in zelenjave.
Toda časi se spreminjajo in mi z njimi. Današnje trgovine ponujajo hrano, ki ni vezana na letni čas: na primer grozdje marca in beluše oktobra. Čeprav lahko sredi zime na policah trgovin najdemo tudi paradižnike in hruške, še ne pomeni, da nam bo njihovo uživanje tudi koristilo. Na področju prehranjevanja imamo danes vsega preveč, strokovnjaki in zdravstveno osebje pa nas kar naprej opozarjajo na zdravo in uravnoteženo prehrano.
Se kdaj vprašate, kaj sploh je zdrava pre-hrana? Če bi se zavedali kako pomembno in zdravo je kupovati lokalno pridelano sezonsko hrano, bi nas bolj zanimala izvor, poreklo in kakovost izdelka namesto cene. Uživanje sezonske hrane je pomemben dejavnik, saj prinaša korist za naše zdravje, planet in navsezadnje za našo denarnico.
Nas je 5 razlogov prepričalo, da je uživanje sezonske hrane postalo moje življenjsko vodilo:
1. Okus in svežina sta tista, ki štejeta
Za nas je okus hrane, ki jo kupimo, prav tako pomemben kot njena cena, če ne še bolj. Če pridelki ne zrastejo v naravnem okolju, pod naravnimi pogoji, brez umetne osvetlitve, temperatur in kemikalij, so vzgojeni v rastlinjaku ali pa so potrgani preden so zreli in kasneje umetno dozorijo med prevozom in skladiščenjem. To vpliva na okus, kajti če sadje in zelenjava ne dozorijo v naravnem okolju, ne morejo tako učinkovito razviti svojega polnega pristnega okusa. Prav tako kot okus, živila pri transportu izgubijo vlago, ki daje svežino. Primerjajte temno rdeč, sočen paradižnik, še topel od poletnega sonca, s paradižnikom iz zimskega rastlinjaka, ki je komaj rdeč in vodenega okusa.
2. Večja biološka (hranilna) vrednost
Sveže sadje in zelenjava sta bolj dozorela, bogata z antioksidanti in imata več vitaminov in drugih hranilnih snovi, ki jih telo potrebuje. Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov in aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd. Pri daljši verigi in dolgi transportni poti v sadju in zelenjavi močno pade vsebnost vitamina C, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E.
3. Večja raznolikost v prehrani
Prijeten stranski učinek sezonskega prehranjevanja je širša paleta živil v naši prehrani. Jesti sezonsko pomeni, da vsak mesec ali dva poskušamo nekaj novega. Kar je dobra stvar za naše brbončice in zdravje, saj različna zelenjava in sadje vsebujejo široko paleto vitaminov, mineralov in fitokemikalije, ki nam pomaga, da jemo uravnotežene obroke. Če jemo zgolj papriko, čebulo in jabolka, ne moremo dobiti hranljivih snovi, ki jih vsebujejo šparglji in nektarine. Poleg tega pa sezonska hrana povečuje možnosti, da bomo poskusili nekaj nove zelenjave ali sadja, za katere morda sploh ne vemo, da so nam všeč.
4. Podpiramo lokalne pridelovalce in utrjujemo lokalno samooskrbo
Z nakupovanjem lokalnih pridelkov in podpiranjem lokalnih kmetovalcev pravzaprav podpiramo lokalno kmetijstvo, samooskrbo in okolje. S tem utrjujemo domačo proizvodnjo, ohranjamo domača delovna mesta in poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja.
5. Varujemo okolje
Zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje. Prevoz hrane namreč pomembno vpliva na povečanje ogljičnega odtisa v ozračju, povečani porabi fosilnih goriv in večji izpust toplogrednih plinov ter rabi pesticidov in gnojil, ki so nujni v masovni proizvodnji.
Vse našteto pa ne velja zgolj za sadje in zelenjavo. Uživanje svežega medu, lokalnega izvora, je pomembno, saj med iz okolja, v katerem živimo, vsebuje cvetni prah rastlin iz domačega okolja. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija. Poleg tega pri medu, ki je prepotoval dolge razdalje, bil skladiščen v raznih skladiščih in so ga morda celo mešali iz različnih delov sveta, obstaja nevarnost, da se mu zmanjša kakovost.
Tudi z nakupom mesa, mleka in mlečnih izdelkov živali, ki so bile rejene v Sloveniji, pripomoremo k varovanju okolja, saj zaradi kratkih transportnih poti zmanjšamo negativne okoljske vplive. Ne smemo pozabiti, da tako podpremo lokalne kmete in predelovalce, saj proizvodnja in poraba domače hrane spodbuja domače gospodarstvo in ohranja delovna mesta na podeželju in v živilsko predelovalni industriji. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da je slovensko meso bolj kakovostno, saj je zaradi kratkega transporta bolj sveže, praviloma bolj obstojno in zaradi tega bolj kakovostno.
Kaj lahko storimo?
Pridelava hrane vsak dan pridobiva na pomenu, pri tem pa imajo vedno bolj pomembno vlogo zahteve in zadovoljstvo nas, potrošnikov.
- Odločimo se za nakup hrane iz lokalnih kmetij. Tudi trgovine se prilagajajo povpraševanju in
ponujajo vedno več lokalno pridelanih živil in sezonskih pridelkov. - Če nimate časa za obisk lokalne tržnice, lahko pestro ponudbo lokalnih sezonskih izdelkov najdete v manjših, zdravih trgovinah ali naročite v zabojčkih, ki vam jih dostavijo na dom.
- Tudi pri nas je mogoče sodelovati s kmetijami po principu partnerskega kmetovanja. Povežete se s kmetijo in se dogovorite za dolgoročno preskrbo z lokalnimi živili.
V našem naslednjem članku bomo objavili nekaj zanimivosti o konopljini smoli.
Vir: http://blog.lokalna-kakovost.si
