fbpx

Antioksidanti in zdravje

Kako grejo skupaj antioksidanti in zdravje

Pa začnimo z gubicami. Znano je, da so najpogostejše sestavine v kremah proti gubam antioksidanti, ki nevtralizirajo proste radikale – nestabilne molekule kisika, ki razgrajujejo kožne celice in povzročajo gube. V teh kremah pogosto najdemo retinol, ki je oblika vitamina A, vitamin C, Koencim Q10, niancinamid, ki je povezan z vitaminom B3…

Antioksidanti skrbijo za celovito zaščito organizma, pomagajo pri upočasnitvi procesa staranja in zmanjšujejo tveganje za številne bolezni, vendar pa se redko vprašamo kaj v resnici so, kje vse jih najdemo in zakaj so pravzaprav pomembni. Tako je naš pogovor prešel iz krem na koristnost antioksidantov v zdravi prehrani človeka.

KAJ SO ANTIOKSIDANTI?

Antioksidanti so snovi, ki varujejo celice pred škodljivi oksidanti. Nase vežejo proste radikale in  preprečijo, da bi se nanje vezali kisik ali druge škodljive snovi – tako upočasnjujejo ali preprečujejo oksidacijo celic. Kisik je sicer nujno potreben za obstoj telesnih celic in s tem celotnega organizma, vendar je v najbolj reaktivnih oblikah škodljiv, saj povzroča staranje. Zaradi reaktivnosti kisika nastajajo prosti radikali, ki poškodujejo celice in oslabijo imunski sistem. Na povečano količino prostih radikalov v telesu vplivajo slabe zdravstvene navade, stres in kajenje, dodaten vpliv pa imajo tudi težka fizična aktivnost in čezmerni telesni ali duševni napori. Antioksidante sicer proizvaja telo samo, vendar je količina odvisna od genskih zapisov in vplivov iz okolja, kot so prehrana, kajenje… Osnova za vnos antioksidantov v telo je mešana prehrana z veliko sadja in zelenjave.

ZAKAJ SO POMEMBNI ANTIOKSIDANTI?

Antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih bolezni, zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, ateroskleroze in bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in ožilja). Izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti in ohranjajo živčevje.

NAJPOMEMBNEJŠI ANTIOKSIDANTI
  • Vitamin C (askorbinska kislina) ima pozitiven vpliv na imunski sistem, nadzoruje nivo krvnega sladkorja, preprečuje kopičenje holesterola v žilnih stenah, izboljšuje delovanje pljuč in črevesja, ščiti kolagenska vlakna in oči ter pomaga zmanjševati stres. Najdemo ga v citrusih, črnem ribezu, kiviju, mangu, jagodah, borovnicah, ananasu, papriki, brokoliju, ohrovtu, peteršilju, špinači, cvetači, paradižniku…
  • vitamin E(tokoferol) je ključen za celično presnovo in preprečuje staranje tkiva oziroma celic ter njihovo odmiranje. Nahaja se v hladno stiskanih rastlinskih oljih, oreščkih, otrobih, žitih, stročnicah, špinači, avokadu…
  • betakaroten, ki se v telesu pretvori v vitamin A, je nujen za razvoj kosti, ščiti površinski sloj kože, krepi lase in nohte ter povečuje odpornost. Najdemo ga v korenju, špinači, bučkah, mangu, paradižniku, jajcih, ribjem olju, mleku…
  • flavonoidi se nahajajo v citrusih, čebuli, jabolku, čajnih listih, rdečem vinu, čokoladi..
  • likopen: paradižnik, melona, grenivka, lubenice..
  • lutein: koruza, zelena solata, špinača, rdeča paprika, kivi..
  • minerali (selen, cink, baker, magnezij, železo in krom…) Selen npr. pomaga pri pravilnem delovanju ščitnice, ščiti jetra, varuje pred okoljskimi vplivi ter ščiti pred srčnimi obolenji. Najdemo ga v žitih, ribah in morskih sadežih, jajcih in mesu ter mleku.
Zanimivosti:
  • Česen vsebuje kar petnajst različnih antioksidantov.
  • Astaksantin iz zelenih alg je eden močnejših antioksidantov, ki je 500 krat močnejši od vitamina E.
  • Klinčki in cimet vsebujejo trikrat več antioksidantov kot jagode acai in desetkrat več kot jagode goji.
  • Borovnice, črni ribez, divje jagode, brusnice in goji jagode spadajo med živila z najvišjim virom antioksidantov.
  • Zeleni čaj vsebuje antioksidant EGKG (epigalokatehingalat), ki je stokrat močnejši od zelo znanega vitamina C in 25-krat od vitamina E.
  • Gobe vsebujejo enako količino antioksidantov kot zelenjava. Zmogljivost šampinjonov, šitak in bukovega ostrigarja je večja kot pri paradižniku, zeleni papriki, bučkah, korenju, buči in stročjem fižolu
  • Običajne gobe imajo večjo antioksidacijsko moč kot eksotične šitake.
  • Ustrezno pripravljena pokovka (ne v mikrovalovni pečici) vsebuje kar dvakrat več antioksidantov polifenolov kot jabolka ali grozdje.
  • Surovo zrno kakava vsebuje kar 14-krat več antioksidantov kot črno vino in 21-krat več kot zeleni čaj. Vendar pozor, največkrat zrna kakavovca segrevajo do 150 stopinj Celzija in s tem uničijo večino hranljivih snovi. Najboljši je surov (presen) kakav, ki ni bil izpostavljen temperaturi, višji od 40 stopinj Celzija, zato ohrani vse vitamine, minerale in antioksidante.

Vir: http://blog.lokalna-kakovost.si

Deli objavo

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest
Share on print
Share on email

SI ŽE KRAJČEK?

Potem se pa le vpiši na stran!

Drugače pa klikni polje “Ustvari račun” ob zaključku naročila in postani del Krajčkove družine