Potreben vnos kalorij
Človekovo telo potrebuje za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij (delovanje srca, dihanje, delo ledvic, vzdrževanje telesne temperature), kar imenujemo osnovno presnovo, določeno energijo, ki jo merimo s kalorijami. Poleg te potrebuje še dodatno energijo za delo, ki ha opravlja, in to telesno ali duševno. Tudi to energijo merimo s kalorijami. Pri različnih ljudeh je osnovna potreba pol kalorijah različna in je odvisna od spola, velikosti, teže , starosti pa tudi od dejavnosti žlez z notranjim izločanjem. Prav tako je različna količina kalorij, ki jih potrebuje človek za opravljanje različnega dela.
Kalorije dobi telo z zaužito hrano oziroma hranili. Pod vplivom kisika, ki ga vdihavamo s pljuči, se v telesu hranilne snovi z notranjim izgorevanjem pretvorijo v toploto. To nastalo toploto merimo s kalorijami. Po pravilih fizike je ena kalorija tista količina toplote, ki je potrebna, da segrejemo 1kg vode za eno stopinjo C (natančno od 14,5 do 15,5°C).
Posamezna hranila dajejo povprečno naslednje kalorije:
- 1g beljakovin 4,1 kalorije
- 1g ogljikovih hidratov 4,1 kalorije in
- 1g maščobe 9,3 kalorije
Pri različnih človekovih dejvnostih se potrebe po kalorijah spreminjajo. Poglejmo nekaj primerov po posameznih vrstah zaposlitve:
Delo | Dnevne potrebe po kalorijah |
---|---|
Pretežno sedeče delo Duševno, pisarniško delo |
2200 – 2400 |
Lahko fizično delo Krojači, finomehaniki, stavci |
2600 – 2800 |
Srednje težko delo Pleskarji, mizarji |
3000 |
Še težje fizično delo Zidarji, kovači, poljski delavci |
4000 – 4500 |
Najtežje fizično delo Kamnoseki, gozdni sekači, poljski delavci Ob delovnih konicah, vrhunski športniki |
5000 |
Kakovost hrane že dolgo ne merimo več samo s kalorijami, ker nam te ne povedo dovolj o njeni biološki vrednosti. Upoštevati moramo tudi količino in vrsto posameznih osnovnih in varovalnih hranil, ki jih vsebujejo porabljena živila. Oboje računamo po tablicah s kalorično in hranilno (biološko) vrednostjo posameznih živil. Kot osnovno vzamemo 100g očiščenega za kuho pripravljenega živila. Če hočemo hrano pravilno ovrednotiti, moramo tudi vedeti, koliko posameznih hranil in varovalnih snovi potrebuje človek ali določena skupina, ki ji je hrana namenjena. Šele na podlagi teh podatkov, je možna primerjava med dejanskim stanjem in priporočili. Za vse to pa so potrebni zamotani in številni računi, ki za vsakodnevno pripravo oziroma načrtovanje hrane sploh ne pridejo v poštev. Pomagamo si z razdelitvijo živil na prehranske skupine. V kolikor vnos kalorij ne zadostuje si lahko pomagamo z ekstraktom magnezija v obliki magneijevega olja. Pozitivni učinki magnezijevega olja so svetovno znani
Opis prehranskih skupin nadaljujemo v marčevski objavi nasvetov.
Iz knjige Eko nasveti za vsak dom, Ulrike Ostrop