Slabosti dolgih transportov sadja in zelenjave
Prednost hrane domačega porekla je vse bolj pomembna tema, ki smo jo načeli tudi v našem lokalnem društvu. Svežina, okus in vsebnost vitaminov so poglavitne kvalitete, ki jih dajem na prvo mesto, vendar pa je pomemben tudi okoljski vidik. Za društvo sem pripravila kratek povzetek o minusih negativnih vplivih dolgih transportnih poti, ki ga delim tudi z vami.
Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta pobrana v optimalni zrelosti, pridelki iz tujine pa so potrgani preden so zreli in kasneje umetno dozorijo med prevozom in skladiščenjem. Nobeno predčasno obrano sadje ali zelenjava ne dosežeta kakovosti tistih pridelkov, ki so obrani v optimalnem času. Torej živila, ki prepotujejo pol sveta, izgubijo svojo biološko vrednost.
Pri sadju in zelenjavi domačega izvora zaradi bližine pridelave ni treba uporabljati konzervansov, saj ne potrebuje dolgih transportov. To je pomemben dejavnik pri našem zdravju.
Hrani, ki se transportira iz bolj oddaljenih krajev, pogosto v večjih količinah dodajajo aditive za ohranjanje svežine. se zagotavlja tudi s pomočjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Z zmanjševanjem transporta varujemo naše okolje. Dolgi transporti živil prispevajo k:
- povečani porabi fosilnih goriv in večji izpust toplogrednih plinov,
- hrupu in onesnaženju zraka- prevoz hrane vpliva na povečanje ogljičnega odtisa v ozračju (onesnaženost zraka z ogljikovim dioksidom),
- rabi pesticidov in gnojil, ki so nujni v masovni proizvodnji,
- ogljičnemu odtisu shranjevanja oz. povečani uporabi embalaže.
Veste, da:
- Predelana hrana v ZDA povprečno prepotuje okoli 2.000 , sveža pa okoli 2.400 km, preden doseže ameriškega potrošnika.
- Največji delež ogljikovega dioksida v ozračje prispeva hrana, ki je na naše police prispela z letalskim prevozom. V primerjavi z ladijskim transportom prispeva za okoli 177-krat več emisij toplogrednih plinov.
- Večina sadja iz pravične trgovine (Fairtrade), kot so ananas, banane in mango, v Evropo prispe po morju. Emisije so tako nižje, je pa res, da za tako pot sadje potrebuje veliko časa.
- Če kupujemo lokalne proizvode, v ozračje zaradi transporta skoraj ni dodatnih izpustov toplogrednih plinov. Če je pridelek še ekološki, potem smo zmanjšali ogljikovo stopinjo še za dodatnih 2 do 4- krat, v primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem.
- Prehranski sistem je odgovoren za izpust okoli 1/3 emisij toplogrednega plina na globalni ravni.
- Hrana povzroči 20 do 30 % vseh okoljskih vplivov celotne potrošnje.
- Okoli 80 % energije pri proizvodnji hrane je porabljene za predelavo, pakiranje, transport, za skladiščenje in za pripravo hrane.
- Kemično obdelavo sadja in vrtnin pri skladiščenju, ki se je uporabljala za preprečevanje fizioloških bolezni tkiva, so predpisi EU odpravili.
- Pri agrumih in nekaterih drugih vrstah sadja je v uporabi voskanje, ki preprečuje izgubo vode in dostop mikroorganizmov do hrane. V EU je voskanje sadja prepovedano, z izjemo agrumov.
- V Franciji se uporablja obsevanje z nizkimi odmerki gama in včasih X žarkov proti kaljenju krompirja ter za podaljševanje obstojnosti jagod – vendar mora biti to na embalaži vidno označeno.
Leta 2000 je bila samooskrba z zelenjavo pri nas skoraj 50-odstotna, do leta 2013 je padla na samo 30%. Na področju ekološke pridelave pa je statistika še slabša; na trgu je samo en odstotek ekološke hrane, od tega je le petina slovenske. Zaskrbljujoče, se vam ne zdi?
Vir: http://blog.lokalna-kakovost.si
