fbpx

Nasveti za kruh in vzhajane sladice

Glavne sestavine navadnega kvašenega testa so moka, voda, sol in kvas, za boljše testo pa dodajamo maščobo, mleko, sladkor, jajca in razne dišave. Več ko je teh dobrot, počasneje testo vzhaja, kar moramo pri pripravi upoštevati.

Testo rahlja kvas. Biti mora svež. Spoznamo ga po svetlorumekastosivi barvi, vlažnemu videzu, školjkastem lomu (star kvas se drobi) in po lahko kiselkastem vonju in okusu. V kvasu so nakopičene glive kvasovke. Če poskrbimo za primerni vlago, toploto, zrak in hrano, se začno burno razmnoževati. To pa naredimo vselej takrat, ko postavimo kvasec ali če kvas zamešamo neposredno v testo. Testo, zameseno z vzhajanim kvascem, vzhaja hitreje. Svojo hrano dobiva iz moke in dodatkov. Pri tem nastaja alkohol in ogljikov dioksid, ki testo rahljata. Najlepše se glivice razvijajo pri 25 do 35 stopinjah Celzija, če pa se temperatura dvigne na 50 stopinj Celzija, tedaj odmro. To se zgodi, če postavimo kvasec ali testo na prevroče mesto ob štedilniku ali peči. Testo, ki vzhaja na pretoplem mestu ni sočno, je zelo suho in pečeno se hitro drobi.

Zelo praktičen je suh kvas. Hraniti ga moramo na suhem. Vzhaja nekoliko počasneje. Ne sme priti v stik z maščobo, ki ovije kvasovke kot tanek film in kvas ne vzhaja več (na to moramo paziti le pri kvascu).

Sam postopek mesenja je opisan v receptih. Navadno testo vzhaja dvakrat, ker je tako sočnejši in boljši kruh ali sladica. Boljše kvašeno testo stepamo s kuhalnico. Pri tem testo dvigujemo le po malem, da z velikimi zamahi ne vgnetemo preveč zraka in bi tam nastale zračne luknje.

Pred peko pomažemo testo z mlekom ali jajcem, da dobi lepšo skorjico. Močno vzhajano denemo v precej vročo pečico, da obdrži svojo obliko. Vročino nato znižamo. Za manj vzhajano testo je primernejša hladnejša pečica, ker testo v njej še narašča. Med peko se alkohol, zrak in ogljikov dioksid raztezajo in testo rahljajo. Uiti ne morejo (ob pravilno vzhajanem testu in temperaturi pečice). Zadržuje jih tudi lepek, ki je pod vplivom vročine že zakrknil in ustvaril mrežasto in luknjičasto ogrodje in skorjico na površini. Kvašeno testo pečemo pri 180 do 200°C.

Iz knjige Eko nasveti za vsak dom, Ulrike Ostrop

Deli objavo

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest
Share on print
Share on email

SI ŽE KRAJČEK?

Potem se pa le vpiši na stran!

Drugače pa klikni polje “Ustvari račun” ob zaključku naročila in postani del Krajčkove družine