Sodoben način življenja zahteva eno Zemljo več.

Slaba novica je, da je planet Zemlja v resnih težavah, skupaj z njim pa tudi vsi mi.

Dobra novica je, da lahko z vrsto malenkosti močno vplivamo na prihodnost našega planeta, ne da bi se pri tem odrekli čemu pomembnemu in ne da bi živeli v pomanjkanju.

Dovolj bo, če se zgolj odpovemo vsemu odvečnemu: stvarem in snovem, ki nam škodijo, ter kopičenju, ki nas ovira pri tem, da bi živeli polno življenje.

• Če bi vsaj 10 % lastnikov trat začelo uporabljati organska gnojila, bi to letno pomenilo od 1.000 do 5.000 ton manj strupenih kemikalij v okolju.
• Če na embalaži za juho piše “okus po kokošjem mesu”, to še ne pomeni, da je v juhi kaj mesa.
• Uporaba umetnih dodatkov ali aditivov v hrani se je v zadnjih tridesetih letih podeseterila.
• Kos papirja razpade po enem mesecu, volnena nogavica po enem letu, pločevinka piva po dvesto letih.
• Kokoš, ki je vzrejena v avtomatiziranem sistemu, dá le 15 % več jajc kot tista, ki živi na prostem.
• Če bi postavili v vrsto vse plastične kozarčke, ki jih naredijo v enem dnevu, bi z njimi obkrožili Zemljo okrog ekvatorja.
• Večina odpadkov iz jedrskih elektrarn bo ostala radioaktivna še več tisoč let.
• Povprečno gospodinjstvo zmeče na leto v smeti vsaj 100 kg časopisov, povprečen evropski pisarniški delavec porabi 70 kg papirja na mesec.
• Da pridobimo 1 kg mesa, potrebujemo desetkrat več obdelovalne zemlje kot za pridelavo 1 kg pšenice
• Če bi bila vsaka hiša, ki jo ogrevamo s plinom, ustrezno zatesnjena in toplotno izolirana, bi s prihranjenim naravnim plinom vsako leto ogreli štiri milijone hiš.
• Polovico toplogrednih plinov oddamo v ozračje zaradi ogrevanja in osebnega prevoza.
• Pri prevoženih 5.000 km avto izloči v ozračje tolikšno količino CO2, ki je enaka njegovi teži.
• V svetu povprečno izgubi v prometu življenje več kot 820 ljudi na dan.
• Na delo se v povprečju vozi 1,3 potnika na avtomobil. Če bi bil v avtomobilu vsaj en potnik več, bi prihranili 2.400.000 litrov bencina na dan.
• V razvitih državah prepovedani pesticid DDT so našli v maščobnem tkivu pingvinov na Antarktiki, kamor je okrog sveta prispel po morski prehranjevalni verigi.

Iz »Vzemite manj. Imejte več.«, zbirka namigov za neškodljivo življenje