fbpx
×

Izdelek je bil dodan v košarico!

Odpri košarico →
×

Vaše izdelke bomo poslali brezplačno!

Odpri košarico →
Vas zanima več ?

Vas zanima več?

Potem vas vabimo, da se naročite na naše novičke, kjer vas bomo obveščali o vseh novostih, akcijah, dogodkih in še kaj!

Si že krajček?

Prijavi se

Ste pozabili geslo?

Ustvari račun

Ustvari račun

Juhu, zdaj ste prijavljeni.

Magnezij in njegove lastnosti

Magnezij in njegove lastnosti

Kaj dela

Magnezij je pomemben za zdravo živčevje, mišice in kosti. Sodeluje v telesni presnovi. Med njegove najpomembnejše naloge spadajo proizvodnja, prenašanje, shranjevanje in uporaba energije. V presnovi ogljikovih hidratov in maščob, ob kateri nastaja energija, je magnezij nujen za številne kemijske reakcije. Magnezijevi ioni sodelujejo pri nastanku celičnega goriva, kot lahko poenostavljeno rečemo molekulam adenozin tri-fosfata (ATP). Ta molekula, ki zagotavlja energijo skoraj vsem presnovnim procesom, je večinoma vezana na magnezij (MgATP).

Celično »sporočanje« poteka tako, da MgATP sproži fosforilacijo beljakovin in nastanek pomembne molekule za celično signaliziranje cikličnega adenozin monofosfata. Ta je med drugim vključena tudi v izločanje obščitničnega hormona.

Pod magnezijevo taktirko iz osnovnih gradni-kov hrane nastajajo gradniki telesa – beljakovine, Od njega sta odvisni nastanek nukleinskih kislin (DNK in RNK), ki nosita genetski načrt vseh te-lesnih beljakovin. Poleg tega so na človeških beljakovinah znanstveniki ugotovili okoli 3750 mest, na katera se veže magnezij. To pomeni, da prisotnost ali odsotnost tega pomembnega minerala lahko epigenetsko spremeni izraženost in obnašanje beljakovin v našem telesu in vpliva na zdravje ali bolezen.

Potrebuje ga tudi veliko encimov, ki sodelu-jejo v proizvodnji ogljikovih hidratov in maščob. Z njegovo pomočjo nastaja pomemben celični antioksidant, giutation.

Brez magnezija ni energije – ni življenja. Če njegovo pomanjkanje lahko povzroči, da naše celice nimajo dovolj energije, zaradi tega ne delujemo prav dobro niti mi sami. Pomanjkanje magnezija nekateri povezujejo celo z nekaterimi sodobnimi in še vedno skrivnostnimi boleznimi, kot je sindrom kronične utrujenosti.

Ker uravnava prenos kalcijevih in kalijevih ionov skozi celične ovojnice, je nepogrešljiv za pravilno delovanje mišičja (uravnava krčenje in sproščanje) in živčevja (prenos dražljajev) in srčni ritem. Če je v celicah preveč kalcija in Ken-ralo magnezija, lahko pride do mišičnih krčev, zaradi neravnovesja ionov pa je onemogočen prenos živčnih dražljajev.

Verjetno je prav pomanjkanje magnezija eden najbolj spregledanih vzrokov bolezni srca in ožilja, ki jih je v sodobnem svetu vse več. Sodeluje pri nadzoru krvnega tlaka, vpliva na inzulinsko občutljivost in je pomemben tudi za” varovanje pred tako imenovanim presnovnim sindromom.

Poleg tega podpira zgradbo kosti in je ob kalciju in vitaminu D pomemben soigralec pri ohranjanju njihove trdnosti. Njegov vpliv je čutiti vsepovsod (tudi pri uravnavanju telesne temperature, vzdrževanje žilnega tonusa, celjenju ran, vzdrževanju celičnih ovojnic …).

Čeprav pomanjkanje magnezija na eni strani in porast nekaterih kroničnih bolezni na drugi nekako pomembno sovpadata, povezanosti med enim in drugim gotovo ne namenjamo dovolj pozornosti. Veliko več sredstev porabimo za is-kanje zdravil, kemičnih snovi, ki posegajo v delovanje telesa, kot skrbi za to, da bi se to delovanje samo uravnalo, če bi le zagotovili telesu vse ustrezne osnovne sestavine, kot je magnezij, ki ga telo potrebuje za opravljanje toliko različnih in življenjsko pomembnih nalog.

Ne manjka strokovnjakov, ki menijo, da je magnezij eden od najpomembnejših mineralov za delovanje telesa, in ne manjka kazalcev, da nam ga drastično primanjkuje. Le komu torej ni do tega, da bi našli poceni in učinkovito pot do bolj-šega zdravja?

Za uporabo na označbah živil, ki so dober vir magnezija, je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) odobrila zdravstvene trditve: prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, ravnotežju elektrolitov, sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčevja in mišic, ima vlogo pri sintezi beljakovin, prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih kosti in zdravih zob in ima vlogo pri delitvi celic.

Koliko ga potrebujemo

Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) kot priporočeno dnevno vrednost magnezija pri odraslih navaja 375 gramov. Moški ga potrebuje-jo nekoliko več in ženske nekoliko manj, razen V obdobju nosečnosti in dojenja, ko se potrebe P° magneziju povečajo.

Več ga potrebujemo tudi, kadar pride do povečanega izločanja s sečem, na primer pri jemanju zdravil za odvajanje vode in bolnikih z neurejeno sladkorno boleznijo, pri športnikih in ob jemanju nekaterih zdravil (antibiotiki, nekatera zdravila za raka).

V obdobju rasti strokovnjaki priporočajo na dan šest miligramov magnezija na kilogram teles-ne teže, na splošno pa do šestega meseca okoli 30 mg, do tretjega leta okoli 80, do osmega 130 mg in do 13. leta že 240 gramov.

Ob pomanjkanju magnezija številni strokovnjaki priporočajo še veliko večje odmerke, ki jih v nadaljevanju navajam v poglavju o nadomeščanju magnezija.

Priporočene dnevne vrednosti magnezija:
  • Dojenčki do 6 mesecev – 30mg (zadosten vnos)
  • Od sedmega meseca do enega leta – 75mg (zadosten vnos)
  • Od enega do treh let – 80mg
  • Od 4 do 8 let – 130mg
  • Od 9 do 14 let – 240mg
  • Od 15 do 18 let – 410mg (moški) / 360mg (ženske)
  • Nad 19 let – 400mg (moški) / 310mg (ženske)
  • V času nosečnosti – od 350 do 360mg
  • V času dojenja – od 310 do 320mg

Ff-xxl and Nutrition Board of the United States Institute of Medicine (10M 1997)

 

Kje ga dobimo

Magnezij je naravno prisoten v številnih živilih. Kot del klorofila rastlinam omogoča pretvorbo svetlobe v energijo in je zanje eden od esencialnih mineralov. Magnezij ima v klorofilu (v njegovi kemijski sestavi) podobno vlogo kot železo v človeškem hemoglobinu.

Ker je torej sestavni del klorofila, je z njim bogata predvsem zelenolistna zelenjava pa tudi polnozrnati žitni proizvodi, oreški, semena in stročnice. V litru mleka je okoli 120 miligramov magnezija, desetkrat manj kot kalcija. Nekatera živila so lahko dodatno obogatena z magnezijem.

Kot bomo prebrali v nadaljevanju, je zadostno zagotavljanje magnezija s prehrano v sodobnem času vprašljivo, zato so pomembni še drugi viri magnezija. Vsebujejo ga mineralne vode in prehranska dopolnila.

Poleg tega je magnezij lahko sestavina nekaterih zdravil, na primer antacidov za zmanjša-nje želodčne kisline in odvajal (laksativi). Ven-dar to niso viri, ki bi omogočili telesu njegovo izkoriščanje.

Deli objavo

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest
Share on print
Share on email

Najnovejši prispevki

Zakladi iz Krajčka

Hej! S prijavo na naše novičke prejmeš presenečenje! In obljubimo, da jih ne bomo pošiljali preveč in da bodo vedno polne zanimivih vsebin, fotografij in naših razmišlanj ;)

Vas zanima več?

Potem vas vabimo, da se naročite na naše novičke, kjer vas bomo obveščali o vseh novostih, akcijah, dogodkih in še kaj!