fbpx

Zakaj samooskrba?

Zakaj je samooskrba tako pomembna?

Pred 50 leti je bila samooskrba v Sloveniji skoraj 80 odstotna, saj je imela skoraj vsaka gospodinja svoj vrt, na katerem je pridelovala zelenjavo za potrebe svoje družine. Zdaj pa smo povsem odvisni od uvoza, saj je naša samooskrba padla na 30 %. Zaskrbljujoč podatek je, da smo Slovenci med zadnjimi po stopnji samooskrbe s hrano v Evropi in hkrati prvi po kvadraturi trgovin. Vemo, da domača pridelava hrane ne sledi povpraševanju, saj smo dobra tri leta nazaj uvozili 160 tisoč ton zelenjave, od tega 64 % sveže.

V obliki sveže zelenjave smo uvozili največ paradižnika, čebule, solate in paprike, torej zelenjave, ki uspeva tudi v Sloveniji.

Vsi se strinjamo, da moramo posegati po domači, lokalno pridelani, saj s tem izkazujemo zaupanje v slovenske proizvajalce, kakovost in svežino njihovih izdelkov, zraven pa spodbudimo proizvodnjo in tako podpiramo slovensko gospodarstvo.

Zanimiv je podatek Statističnega urada RS o porabi prehrane na slovenskega prebivalca. V letu 2013 smo povprečno porabili 115 kg žit, 98 kg zelenjave, 84 kg mesa, od tega največ prašičjega (36 kg), 59 kg krompirja in 10 kg jajc na osebo.

Zakaj je torej prehranska samooskrba tako pomembna?

Po vseh statističnih podatkih lahko pridemo do zaključka, da je prehranska samooskrba temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja. S poseganjem po slovenski, lokalni hrani, dobimo zagotovilo, da hrana ni prepotovala na stotine kilometrov. Tako odpadejo stroški transporta, pa še emisije se zmanjšajo. Z nakupom hrane, pridelane na slovenski zemlji pa pomagamo tudi pri ohranjanju delovnih mest lokalnih pridelovalcev.

Tudi ostale evropske države se trudijo, da pridelajo dovolj hrane za svoje državljane in tako poskrbijo za zdravo in cenovno dostopno hrano. V Franciji je zaživelo partnersko kmetijstvo, kjer mestni prebivalci sklenejo z malimi kmeti dogovor o pridelkih, ki jih bo kmet zasadil zanje. Te pridelke nato enkrat tedensko prevzamejo na dogovorjenem mestu. Tako imajo kmetje zagotovljen odkup, potrošniki pa možnost uživanja zdrave, doma pridelane hrane. V Angliji so sprejeli državni program, ki vključuje izobraževanje, sistem subvencij, spremembe prehranskih navad, katerega cilj je, da do leta 2030 dosežejo 100 % samooskrbo.

Kako se lotiti samooskrbe doma?

Enostavni začetki samooskrbe so: kuhanje marmelade, izdelava čemaževega pesta, nabiranje in sušenje gozdnih in travniških plodov za čaj in sirupe, vlaganje sadja in zelenjave… Namesto kupovanja solate v trgovini v pomladnem času raje nabirajte regrat in tako izkoristite dan z izletom v naravo. Večino prehranskih izdelkov, katerih sami ne morete pridelati kupujte direktno pri kmetih ali lokalnih trgovinah, ki to za vas omogočajo (www.krajcek.si).

Sedaj pa je prišel čas še za učenje sonaravnega bivanja in obdelovanja zemlje.

Doma imate lahko izotermični kompostnik, kamor odlagate gospodinjske odpadke iz katerih nastane odličen kompost. V ta kompostnik lahko odlagate ostanke kuhane hrane, mesa, kosti rib, ki na klasični kompostnik ne sodijo, saj ostanki kuhane hrane privabljajo glodavce in mrčes, ki se hitro in številno razmnožujejo, pa še vonj gnitja odpadkov je neprijeten.  V izotermičnih kompostnikih pa se zaradi posebne izolacije ustvarijo idealni naravni pogoji (dovolj kisika, ogljika, dušika in vlage) za trohnjenje. Izolacija omogoča stalno in enakomerno temperaturo, ki se v povprečju giblje med 60 in 75 stopinj Celzija, ki je dovolj visoka, da uniči tudi semena plevelov ter bolezenske anomalije rastlin.

S tem ustvarimo možnost gnojenja z doma pridelanim kompostom, škropljenje z industrijsko pripravljenimi izdelki pa raje zamenjajte s pripravki iz zdravilnih rastlin.

Vir: http://blog.lokalna-kakovost.si

 

Deli objavo

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest
Share on print
Share on email

SI ŽE KRAJČEK?

Potem se pa le vpiši na stran!

Drugače pa klikni polje “Ustvari račun” ob zaključku naročila in postani del Krajčkove družine