fbpx

Prednosti kompostiranja in vermikulture

Prednosti kompostiranja in vermikulture

Kompost je en od sestavnih delov organske pridelave hrane, ker omogoča ohranjati rodovitno prst. S kompostiranjem v bistvu posnemamo kako deluje narava. Dober primer so gozdovi, ki jih nihče ne gnoji, pa vseeno dobro uspevajo. Narava vse organske snovi pretvori nazaj v gnojilo za še žive rastline. Ker pa na vrtu poberemo vse pridelke, je kompost odlična naravna rešitev.

Domači kompost, sestavljen iz odpadkov, predelanih na mestu, kjer so zrastli, pripomore k zmanjševanju gospodinjskih odpadkov v našem domu in na odlagališčih, s čimer pomagamo pri zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov. S takšnim načinom ohranjujemo naravo, saj je razgradnja organskih odpadkov hitrejša in tako z obveznim ločevanjem bioloških odpadkov zmanjšujemo tudi komunalne stroške.

Prednosti kompostiranja oziroma zlaganja kompostnega kupa:
  • Pridobivanje naravnega gnojila za vse rastline na vrtu, ki nadomesti umetna gnojila in fitofarmacevtska sredstva.
  • Visoke temperature, ki se tvorijo med procesom kompostiranja, bodo uničile večino semena plevela in večino parazitov ter slabih mikroorganizmov (salmonela).
  • Kompost pripomore, da so rastline bolj zdrave in odporne proti insektom.
  • Kompostiranje ima od 40 do 60 odstotkov manjši volumen in težo kot nekompostiran gnoj.
  • Zemlja z dodanim kompostom pridobi boljšo vlažnost in zračnost ter izboljšano sestavo prsti.
  • Ker se dušik med kompostiranjem spremeni v slabše topno obliko, bo počasneje prešel iz komposta v podtalnico ali v površinsko vodo, kar preprečuje onesnaževanje podtalnic in ohranja kakovost vode.

Vrtni kompost ima lahko vsak, četudi ima majhne površine zemlje. Kompostniki niso nujno več v zaprtih škatlah, ampak imamo lahko kompostne kupe ob gredah, saj uporabljamo kompost celo leto kot gnojilo ali kot zastirko. V kompostu so še nerazpadli deli rastlin in živali, ki so hrana številnim organizmom v prsti, kot so deževniki, hrošči in skakači, ki pomagajo pri razgradnji organskih snovi v humus.

Kompostiranje na vrtu

Kompostni kup ima na dnu vedno veje oziroma grobi material, da lahko diha. Postavljen naj bo v polsenčni legi, da ga sonce ne izsuši preveč. Odpadni material na kompostu naj bo naložen mešano. Sestavljen naj bo iz rastlinskih odpadkov, odpadkov iz gospodinjstva, plasti zelenega in plasti rjavega materiala. K zelenemu delu sodijo zelenjavni odpadki, pokošena trava, sadni odpadki, tudi različni gnoji. K rjavemu delu pa sodijo veje, listje, žagovina, papir, nepotiskan karton, pepel in ostanki volne. Kompost je zrel, ko ne ločimo več med odpadki in ima vonj po zemlji. Zrel kompost nima več deževnikov, medtem ko različne faze surovega komposta vsebujejo zelo veliko deževnikov.

Kompostiranje na balkonu

Kompostnik lahko imamo tudi v urbanih ureditvah, torej na balkonih, pri čemer moramo biti pazljivi na sestavine in sklenjen krogotok snovi. Kompostni kup mora biti vedno moker ali vsaj vlažen, zato potrebujemo na balkonih podstavke pod kompostniki (to so večinoma leseni zabojniki), kjer zbiramo odcedno vodo.

Bolje kot klasično kompostiranje na balkonu je imeti kompostno gredo, kjer v visoko gredo nalagamo na površino kompost in le ta nastaja kot del vertikalne grede. Ker ločeni sistemi kompostiranja v gosto poseljenih območjih niso estetsko dopadljivi, gredo rajši kombiniramo s kompostnikom, saj je sistem veliko bolj enostaven.

Vse bolj se uporabljajo tudi t.i. afriške grede, ki imajo kompostni tulec, tej gredi pravimo kompostna greda z odprtino.

VERMIKULTURA

Ko sva obdelali osnove, je prišel čas še za kompostiranje z deževniki. Vermikultura je učinkovit način kompostiranja, kjer se z namenom pospeševanja razgradnje organske mase in višje kakovosti končnega komposta goji deževnike kar v visoki gredi, ki jo namenimo prav vermikuliranju.

Glavne prednosti vermikulture:
  • Pomembno prispeva k zmanjševanju organskih odpadkov in izpustov toplogrednih plinov na odlagališčih.
  • S tovrstnim kompostiranjem lahko učinkovito osveščamo in izobražujemo otroke o varovanju narave.
  • Pri kompostiranju poteka tudi proizvodnja organskega gnojila, saj s pomočjo vermikulture nastaja visoko kakovosten kompost.
Kako začeti?

Na dno visoke grede položimo plast listja, nato plast sena, plast oglja, plast zelene trave, nato pa kuhinjske odpadke, predvsem lupine kuhanega krompirja, solatne ostanke, natrgan časopisni papir. Nato spet ponovimo zaporedje. Po enem mesecu se pojavijo deževniki, ki se izredno hitro množijo in ob stalnem vlaženju takega komposta pridelamo v nekaj mesecih ogromno deževnikov, ki jih lahko prestavimo na grede ali pustimo, da iz komposta naredijo humus. Bistveno je, da se visoka greda ne sme izsušiti in ostaja ves čas vlažna. Na deževnike zelo dobro deluje tudi dodajanje zemlje (dodamo zgolj nekaj pesti surove zemlje) v visoko gredo, kjer jih gojimo.

Še kratek nasvet za gojenje deževnikov v avtomobilskih gumah.

Rabljene gume položimo v polsenčne lege, na dno položimo karton, nato pa zemljo, seno, listje in že čez čas se pojavi zelo veliko deževnikov, saj je guma topla in pospešuje ohranjanje toplote, ki jo imajo radi deževniki. Guma je namreč le kavčuk in žveplo in če jo operemo, ni nič narobe, če jo uporabimo za gojenje deževnikov.

Vir: http://blog.lokalna-kakovost.si

Deli objavo

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest
Share on print
Share on email

SI ŽE KRAJČEK?

Potem se pa le vpiši na stran!

Drugače pa klikni polje “Ustvari račun” ob zaključku naročila in postani del Krajčkove družine