fbpx

Kaj so gensko spremenjeni organizmi (GSO/GMO)

Slovenci smo, glede na poročilo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA)- link na http://www.efsa.europa.eu/, zelo zaskrbljeni zaradi ostankov pesticidov v sadju, zelenjavi in žitih, antibiotikov ali hormonov v mesu, živega srebra v ribah in dioksina v svinjini. Velika večina vprašanih pa izraža odpor do gensko spremenjenih organizmov (GSO).

Kaj so gensko spremenjeni organizmi (GSO)?

So živi organizmi z izjemo človeka, v katerih je bil genski material (DNK) spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot v naravi, torej drugače kot s križanjem ali z naravno rekombinacijo. Z uporabo sodobne biotehnologije lahko izbrane gene prenesemo iz enega organizma v drugega, tudi če gre za organizme različnih vrst.

Kako nastanejo GSO?

Vnos genov lahko poteka na različne načine. Gene je možno vključiti v vektor (prenašalec) ter jih tako vnesti v rastlino. najpogosteje se kot prenašalec uporablja bakterija Agrobacterium tumefaciens. Včasih je možen vnos tudi z virusi. Gene se lahko vnaša tudi neposredno v rastlinsko tkivo, brez posrednika. To lahko poteka prek posameznih izoliranih celic s pomočjo kemičnih agensov ali z električnim tokom, lahko pa je vnos neposreden v različna rastlinska tkiva z biolistično tehniko.

Genska tehnologija se danes uporablja pri:
  •  biotehničnih procesih v industriji (encimi v pralnem prašku);
  •  proizvodnji zdravil, cepiv, postopkih diagnosticiranja in genski terapiji;
  • pridelavi kmetijskih rastlin (izboljšanje vrednosti kmetijskih rastlin za pridelavo ali uporabo, kot na primer: odpornost rastlin na določene škodljivce, tolerantnost rastlin na herbicide, krompir s povečano vsebnostjo amilopektina za proizvodnjo krompirjevega škroba);
  • izboljšanju kakovosti hrane (npr. riž s karotenom). Takšen riž ni v prometu in ni odobren.

Gensko spremenjene rastline (GSR)

V svetu se kmetijske površine in število držav, na katerih gojijo GSO, počasi povečuje. V Evropi za pridelavo in tudi za uporabo GSO v živilih še vedno velja zelo stroga zakonodaja, odobritev za pridelavo pa ima samo koruza MON810.

Gensko spremenjene kmetijske rastline, ki se najpogosteje uporabljajo v kmetijski pridelavi izven EU, so:
  •  GS soja (skoraj 60 % celotne tržne pridelave GSR),
  • koruza (približno 25 % celotne tržne pridelave GSR),
  • bombaž in
  • oljna ogrščica
  • sveze zacimbe

Vse navedene vrste kmetijskih rastlin so z gensko spremembo pridobile odpornost na določene škodljive žuželke ali pa tolerantnost na določene herbicide ali pa celo oboje. V EU ima zaenkrat dovoljenje za tržno pridelavo le gensko spremenjena koruza. GSO se v EU uporabljajo predvsem v krmi za živali.

Več si preberite na :

http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/hrana_in_krma/gensko_spremenjeni_organizmi_gso_in_soobstoj_gensko_spremenjenih_rastlin_gsr_z_ostalimi_kmetijskimi_rastlinami/

Označevanje izdelkov

  •  V EU velja pravilo, da morajo biti živila, ki imajo med sestavinami tudi takšne, ki so proizvedene iz GSO, jasno označena; ponavadi z besedo »gensko spremenjen«. Izjema so aditivi, ki so bili proizvedeni s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov. Sestavine, ki so bile proizvedene iz GS rastlin kot je npr. sojin lecitin v čokoladi morajo biti na izdelku označene.
  • Hrane, v kateri prisotnost GSO v posamezni sestavini ne presega meje 0,9 odstotka in je ta vsebnost nenamerna in tehnično neizogibna, ni potrebno označiti.
  • Izdelkov živalskega izvora (mleko, meso, jajca,…), ni potrebno označiti, če so bile živali krmljene z GSO.
  • Na osnovi uradnega nadzora in monitoringov ugotavljamo, da na policah trgovin v RS živil, ki bi vsebovala GSO ni!

IKC, Inštitut za kontrolo in certifikacijo, ki je akreditirana ustanova za izdajo certifikatov v kmetijstvu in predelavi živil, je po avstrijskem modelu naredil zasebno shemo ”pridelano in proizvedeno brez GSO”. Ta logotip na izdelku pomeni, da se v celotni verigi proizvodnje in predelave živil živalskega izvora ne uporablja GSO, kar dokazuje certifikat, ki ga kontrolna organizacija izda proizvajalcu. Z izrazom ”pridelano in proizvedeno brez GSO” so lahko označena le živila, ki imajo certifikat, da so pridelana v skladu s smernicami IKC, kar trenutno velja samo za živila živalskega izvora.

Kako lahko potrošniki, ki se želijo izogniti GSO v svoji prehrani to storijo?

  • Obroke si pripravite sami iz svežih sestavin in se izogibajte kupovanju gotovih jedi oziroma hitro pripravljenim obrokom.
  • Natančno preberite označbe na živilih.
  • V ekoloških proizvodih je prepovedana uporaba GSO, v vsebnosti, ki je večja od 0,9%.
  • Kupujte lokalno sveže sadje in zelenjavo. Lokalno živilo nam vliva občutek domačnosti – prebuja zavest o ohranjanju okolja, domače tradicionalne proizvodnje, svežine živil, ki so posledica kratkih transportnih poti.
Ste vedeli?
  • Da geni niso strupeni in se nahajajo v vsej hrani rastlinskega in živalskega izvora,
  • da ima človek približno 30.000 genov,
  • da je bila prva komercialna gensko spremenjena rastlina tobak, ki so ga gojili na Kitajskem (1992),
  • da večina Evropejcev ne bi kupila gensko spremenjene hrane, čeprav bi bila cenejša,
  • da večina Evropejcev podpira razvoj genske tehnologije v medicinske namene,
  • da je večina inzulina in antibiotikov, ki se uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni in bakterijskih okužb, na svetu proizvedena s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov,
  • da so bankovci Evra tiskani tudi na gensko spremenjenem bombažu.
Vir:

http://lokalna-kakovost.si/

Deli objavo

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest
Share on print
Share on email

SI ŽE KRAJČEK?

Potem se pa le vpiši na stran!

Drugače pa klikni polje “Ustvari račun” ob zaključku naročila in postani del Krajčkove družine